Znameniti predmeti

NEANDERTALČEVA PIŠČAL – PIŠČAL IZ DIVJIH BAB

Najstarejše glasbilo na svetu, 60.000-letna piščal, je dragocenost svetovnega pomena. Najdena je bila med arheološkimi izkopavanji najdišča Divje babe blizu Cerknega in je izdelek neandertalca. 
 
Izdelana je iz stegnenice mladega jamskega medveda, v katero so narejene štiri luknjice. Glasbeni poskusi po potrdili izsledke arheoloških raziskav, da velikost luknjic in njihova lega ne moreta biti naključni. Luknje je izdelal človek z namenom zvočnega izražanja. 
 
Piščal iz Divjih bab je edina odkrita piščal na svetu, ki jo je izdelal neandertalec. Od drugih podobnih piščali, ki so delo anatomsko modernega človeka, je starejša okrog 20.000 let. To odkritje potrjuje, da je bil neandertalec tako kot mi popolnoma razvito duhovno bitje, zmožno prefinjenega umetniškega ustvarjanja, kot je glasba.
 
Več ...

SITULA Z VAČ

Situla z Vač pri Litiji ima po kakovosti izdelave in odlični ohranjenosti na celotnem območju razširjenosti situlske umetnosti posebno mesto. Izjemno pomembno je, da je bronasto vedrico vešč rokodelec izdelal v tukajšnjem okoljuPriložena je bila v bojevnikov grob, skupaj z bronasto čelado, sulicama in bojno sekiro iz železa, bronasto zapestnico in koščenim valjem.

Situle so bile pivske posode, uporabljali so jih pri obrednih slavjih in iz njih stregli pijačo.
 
Železnodobna situla z Vač je okrašena s tremi pasovi – frizi, izpolnjenimi s človeškimi in živalskimi figurami. Prizori se berejo kot zaporedje dogodkov in tolmačimo jih kot večplastno sporočilo. Iz zaporedja je razvidna idealizirana pripoved o pomembnih dejanjih in dogodkih iz življenja bojevnika, ki je bil verjetno vladar. 
 
Več ...

EMONSKI MEŠČAN – POZLAČEN BRONAST KIP

»Emonec«, kot se je za pozlačen bronast kip uveljavilo ime, je edini ohranjen spomenik civilni osebi s kipom na stebru s celotnega območja nekdanjega Rimskega imperija. Ohranjeni so le še trije takšni spomeniki, ki pa vsi predstavljajo cesarje. 
 
Kip emonskega meščana je malo manjši od naravne velikosti, visok je 145 cm, in prikazuje mladega moškega iz časa cesarja Trajana, oblečenega v togo – značilno rimsko oblačilo, ki so ga smeli nositi le svobodni rimski državljani. Celoten nagrobni spomenik, sestavljen iz stebra, kapitela in kipa, je v višino meril okoli pet metrov in že od daleč pritegnil pozornost popotnika, ki se je Emoni približeval s smeri Trojan.
 
V lapidariju Narodnega muzeja Slovenije si lahko ogledate originalni kip emonskega meščana, na stalni razstavi pa rekonstrukcijo celotnega nagrobnega stebra v naravni velikosti.
 
Tukaj si lahko ogledate kratek dokumentarni film o znamenitem kipu.
 
Več ...

SLONOKOŠČENI PUNČKI

Lutki sodita med izredno redke ohranjene slonokoščene lutke iz rimske dobe. Zaradi dragocenega materiala in skrbne izdelave sta bili dragocenost že v času uporabe. Bili sta pridani v grob deklice, ki je izvirala iz premožne emonske družine. Punčki sta bili najverjetneje izdelani v samem Rimu in sta gibljivi v ramenskem, komolčnem, kolčnem in kolenskem sklepu. Najverjetneje sta bili pobarvani z živimi barvami. Čas njunega nastanka in uporabe so določili po njunih pričeskah z lasmi, počesanimi za ušesa, na zatilju segajočih do ramen.

S podobnimi in tudi manj dragocenimi lutkami iz keramike, kosti, lesa, voska so se v rimski dobi igrale deklice, podobno kot to počnejo danes. Deklice so svoje igrače pred poroko darovale božanstvom, zato jih redko najdemo v grobovih.

Več ...

EGIPČANSKA MUMIJA

V Kmetijskih in rokodelskih novicah so 7. oktobra 1846 poročali o nenavadnem darilu; v Ljubljano je iz daljnega Egipta prispela mumija ...
 
Tedanjemu Deželnemu muzeju v Ljubljani je egipčansko mumijo v poslikani leseni krsti poklonil vitez Anton pl. Lavrin, avstrijski generalni konzul v Egiptu. To je danes edina staroegipčanska krsta s človeško mumijo v Sloveniji. Antropomorfna lesena krsta je poslikana in popisana z besedili iz Knjige mrtvih, ki je ena izmed najstarejših zbirk z verskimi in čarnimi besedili na svetu. Napisi v stolpcih ob straneh krste razkrivajo ime pokojnika (Akesuita), njegov poklic (Amonov svečenik v templju v Karnaku) in imeni njegovih staršev. Hieroglife na krsti je že leta 1866 prevedel Albert Kosmač, prvi slovenski orientalist. Akesuita je bil ob smrti star okoli 40 let in je umrl naravne smrti.
 
Mumija je januarja 2017 dobila stalno mesto v novem razstavnem prostoru, ki je oblikovan po navdihu egipčanskih grobnic. Poleg mumificiranega svečenika je razstavljena celotna muzejska egipčanska zbirka, ki jo sestavlja predvsem drobna plastika.
 
 
Več ...

Stran 1 od 6