Znameniti predmeti

NEANDERTALČEVA PIŠČAL – PIŠČAL IZ DIVJIH BAB

Najstarejše glasbilo na svetu, 60.000-letno piščal, ponosno hranimo v Narodnem muzeju Slovenije. Inštrument, dragocenost svetovnega pomena, je bil najden med arheološkimi izkopavanji najdišča Divje babe in je izdelek neandertalca
 
Stegnenica mladega jamskega medveda je bila preoblikovana prav z namenom zvočnega izražanja in ni naključni izdelek. Razporeditev luknjic in ohranjena dolžina najdbe tvorita sistem, ki omogoča široko paleto zvočnosti in melodijskega gibanja, inštrument pa je prilagojen desničarju.
 
Piščal iz Divjih bab je edina odkrita piščal na svetu, ki jo je izdelal neandertalec. Od drugih podobnih piščali, ki so delo anatomsko modernega človeka, je starejša vsaj za 10.000 let. Predstavlja temeljni dokaz, da je bil neandertalec tako kot mi popolnoma razvito duhovno bitje, zmožno prefinjenega umetniškega ustvarjanja, kot je glasba.
 
V Narodnem muzeju Slovenije si oglejte najstarejše glasbilo na svetu na tej povezavi pa prisluhnite, kako zvenijo svetovno znane skladbe, zaigrane na repliko neandertalčeve piščali.
 
Tukaj si lahko ogledate 3D posnetek piščali.
 
Si želite najdišče najstarejšega glasbila na svetu ogledati tudi v živo? Vabimo vas na vodeni ogled Arheološkega parka Divje babe!
Informacije in prijave: Lokalna turistična organizacija Laufar Cerkno

Močnikova ulica 2, 5282 Cerkno
E: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. , T: +386 (0)5 373 46 45
www.visitcerkno.si
 
Več ...

SITULA Z VAČ

Situla z Vač pri Litiji zaradi kakovosti zasnove in izdelave prizorov sodi med najboljše izdelke situlske umetnosti. Še toliko pomembnejše je, da je vedrico vešč rokodelec izdelal v tukajšnjem okolju. Izjemna je zaradi odlične ohranjenosti.
 
Pridana je bila v bogat vojščakov grob, skupaj s čelado, sulicama, bojno sekiro, zapestnico in vojaškim pasom. Od skeleta je danes ohranjena zgolj lobanja mladega bojevnika. Ti so imeli v železnodobni skupnosti posebno vlogo, iz tega sloja so izhajali prvaki takratnih skupnosti.
 
Znamenita situla, ki je nastala v času železne dobe, je okrašena s tremi pasovi – frizi, izpolnjenimi s človeškimi in živalskimi figurami. Prizori se berejo kot stripovsko zaporedje dogodkov in tolmačijo kot pripoved o pomembnih dejanjih in dogodkih iz časa veljakovega življenja. Situle naj bi uporabljali pri obrednih slavjih in iz njih stregli pijačo.
 
Več ...

EMONSKI MEŠČAN – POZLAČEN RIMSKI BRONAST KIP IZ EMONE

»Emonec«, kot se je za pozlačen bronast kip uveljavilo ime, je edini ohranjen spomenik civilni osebi s kipom na stebru s celotnega območja nekdanjega Rimskega imperija. Ohranjeni so le še trije takšni spomeniki, ki pa vsi predstavljajo cesarje. 
 
Kip emonskega meščana je malo manjši od naravne velikosti, visok je 145 cm, in prikazuje mladega moškega iz časa cesarja Trajana, oblečenega v togo – značilno rimsko oblačilo, ki so ga smeli nositi le svobodni rimski državljani. Celoten nagrobni spomenik, sestavljen iz stebra, kapitela in kipa, je v višino meril okoli pet metrov in že od daleč pritegnil pozornost popotnika, ki se je Emoni približeval s smeri Trojan.
 
V lapidariju Narodnega muzeja Slovenije si lahko ogledate originalni kip emonskega meščana, na stalni razstavi pa rekonstrukcijo celotnega nagrobnega stebra v naravni velikosti.
 
Tukaj si lahko ogledate kratek dokumentarni film o znamenitem kipu.
 
Več ...

SLONOKOŠČENI PUNČKI NEPOROČENE DEKLICE

Lutki sodita med izredno redke ohranjene slonokoščene lutke iz rimske dobe. Zaradi dragocenega materiala in skrbne izdelave sta bili dragocenost že v času uporabe. Bili sta pridani v grob deklice, ki je izvirala iz premožne emonske družine. Punčki sta bili najverjetneje izdelani v samem Rimu in sta gibljivi v ramenskem, komolčnem, kolčnem in kolenskem sklepu. Najverjetneje sta bili pobarvani z živimi barvami. Za določitev časa, ko sta nastali in bili v uporabi, sta pomembni njuni pričeski z lasmi, počesanimi za ušesa, na zatilju segajočimi do ramen.

S podobnimi in tudi manj dragocenimi lutkami iz keramike, kosti, lesa, voska so se v rimski dobi igrale deklice, podobno, kot to počnejo danes. Deklice so svoje igrače pred poroko darovale božanstvom, zato jih redko najdemo v grobovih.

Več ...

EGIPČANSKA MUMIJA

V Kmetijskih in rokodelskih novicah so 7. oktobra 1846 poročali o nenavadnem darilu; v Ljubljano je iz daljnega Egipta prispela mumija ...
 
Tedanjemu Deželnemu muzeju v Ljubljani je egipčansko mumijo v poslikani leseni krsti poklonil vitez Anton pl. Lavrin, avstrijski generalni konzul v Egiptu. To je danes edina staroegipčanska krsta s človeško mumijo v Sloveniji. Antropomorfna notranja krsta je poslikana in popisana z besedili iz Knjige mrtvih, ki je ena izmed najstarejših zbirk z verskimi in čarnimi besedili na svetu. Napisi na stolpcih ob straneh razkrivajo ime pokojnika, njegov poklic in imeni njegovih staršev. Hieroglife na krsti je že leta 1866 prevedel Albert Kosmač, prvi slovenski orientalist, iz njih pa je razvidno, da je bil mumificirani moški svečenik v Amonovem templju v Karnaku. Strokovnjaki so ugotovili, da je bil Akesuita ob smrti star okoli 50 let in je umrl naravne smrti.
 
Mumija bo jeseni dobila stalno mesto v novem razstavnem prostoru, ki bo oblikovan po navdihu egipčanskih grobnih kamer. Poleg mumificiranega svečenika bo razstavljena celotna muzejska egipčanska zbirka, ki jo sestavlja predvsem drobna plastika.
 
Več ...

Stran 1 od 6