Opis je med prispevki v kategoriji Osnovna.

Zbirka

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ena najpomembnejših nalog muzeja je zbiranje in ohranjanje premične kulturne dediščine vseh obdobij s celotnega slovenskega prostora. Rezultat sistematičnega dela številnih predanih delavcev muzeja v njegovi skoraj dvestoletni zgodovini so številne bogate zbirke.

Za širšo javnost so brez dvoma zanimivi predmeti, ki izstopajo že po svojem videzu ali izjemnem pomenu za posamezno obdobje. Izbor največjih dragocenosti iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije predstavljamo v rubriki Znameniti predmeti.

Vsak predmet v zbirki pa je ne glede na stopnjo ohranjenosti, velikost ali likovno izraznost izjemno pomemben zgodovinski vir.

Prva med mnogimi muzejskimi zbirkami, ki jih predstavljamo, je zbirka slik Narodnega muzeja Slovenije.

NEANDERTALČEVA PIŠČAL – PIŠČAL IZ DIVJIH BAB

Zaradi postavitve nove stalne razstave si piščali od 2.9.2019 do 22.11.2019 ne bo mogoče ogledati. 
 
Najstarejše glasbilo na svetu, 60.000-letna piščal, je dragocenost svetovnega pomena. Najdena je bila med arheološkimi izkopavanji najdišča Divje babe blizu Cerknega in je izdelek neandertalca.
 
Izdelana je iz stegnenice mladega jamskega medveda, v katero so narejene štiri luknjice. Glasbeni poskusi po potrdili izsledke arheoloških raziskav, da velikost luknjic in njihova lega ne moreta biti naključni. Luknje je izdelal človek z namenom zvočnega izražanja. 
 
Piščal iz Divjih bab je edina odkrita piščal na svetu, ki jo je izdelal neandertalec. Od drugih podobnih piščali, ki so delo anatomsko modernega človeka, je starejša okrog 20.000 let. To odkritje potrjuje, da je bil neandertalec tako kot mi popolnoma razvito duhovno bitje, zmožno prefinjenega umetniškega ustvarjanja, kot je glasba.
 
Več ...

SITULA Z VAČ

Situla z Vač pri Litiji ima po kakovosti izdelave in odlični ohranjenosti na celotnem območju razširjenosti situlske umetnosti posebno mesto. Izjemno pomembno je, da je bronasto vedrico vešč rokodelec izdelal v tukajšnjem okoljuPriložena je bila v bojevnikov grob, skupaj z bronasto čelado, sulicama in bojno sekiro iz železa, bronasto zapestnico in koščenim valjem.

Situle so bile pivske posode, uporabljali so jih pri obrednih slavjih in iz njih stregli pijačo.
 
Železnodobna situla z Vač je okrašena s tremi pasovi – frizi, izpolnjenimi s človeškimi in živalskimi figurami. Prizori se berejo kot zaporedje dogodkov in tolmačimo jih kot večplastno sporočilo. Iz zaporedja je razvidna idealizirana pripoved o pomembnih dejanjih in dogodkih iz življenja bojevnika, ki je bil verjetno vladar. 
 
Več ...

EMONSKI MEŠČAN – POZLAČEN BRONAST KIP

»Emonec«, kot se je za pozlačen bronast kip uveljavilo ime, je edini ohranjen spomenik civilni osebi s kipom na stebru s celotnega območja nekdanjega Rimskega imperija. Ohranjeni so le še trije takšni spomeniki, ki pa vsi predstavljajo cesarje. 
 
Kip emonskega meščana je malo manjši od naravne velikosti, visok je 145 cm, in prikazuje mladega moškega iz časa cesarja Trajana, oblečenega v togo – značilno rimsko oblačilo, ki so ga smeli nositi le svobodni rimski državljani. Celoten nagrobni spomenik, sestavljen iz stebra, kapitela in kipa, je v višino meril okoli pet metrov in že od daleč pritegnil pozornost popotnika, ki se je Emoni približeval s smeri Trojan.
 
V lapidariju Narodnega muzeja Slovenije si lahko ogledate originalni kip emonskega meščana, na stalni razstavi pa rekonstrukcijo celotnega nagrobnega stebra v naravni velikosti.
 
Tukaj si lahko ogledate kratek dokumentarni film o znamenitem kipu.
 
Več ...

SLONOKOŠČENI PUNČKI

Lutki sodita med izredno redke ohranjene slonokoščene lutke iz rimske dobe. Zaradi dragocenega materiala in skrbne izdelave sta bili dragocenost že v času uporabe. Bili sta pridani v grob deklice, ki je izvirala iz premožne emonske družine. Punčki sta bili najverjetneje izdelani v samem Rimu in sta gibljivi v ramenskem, komolčnem, kolčnem in kolenskem sklepu. Najverjetneje sta bili pobarvani z živimi barvami. Čas njunega nastanka in uporabe so določili po njunih pričeskah z lasmi, počesanimi za ušesa, na zatilju segajočih do ramen.

S podobnimi in tudi manj dragocenimi lutkami iz keramike, kosti, lesa, voska so se v rimski dobi igrale deklice, podobno kot to počnejo danes. Deklice so svoje igrače pred poroko darovale božanstvom, zato jih redko najdemo v grobovih.

Več ...

Stran 1 od 6