Narodni muzej Slovenije

Vsebina:

V knjigi so predstavljene vse ohranjene arheološke najdbe, odkrite v Novem mestu leta 1890 na delu
ceste, ki je bil do leta 1993 začetni del Ljubljanske ceste, od takrat pa je začetek Seidlove ceste, in leta
1902 na območju Okrajnega glavarstva. Monografija prinaša še študije o nekaterih vrstah poznolatenskih
fibul in razpravo o relativni kronologiji pozne latenske dobe.
Za poznolatensko-rimsko grobišče, ki se je doslej v literaturi pojavljalo pod imenom Beletov vrt, avtor
predlaga poimenovanje >grobišče Beletov vrt z okolico<. Sestavljajo ga trije glavni deli (Ljubljanska cesta,
Okrajno glavarstvo in Beletov vrt) in dva manjša (Hiša Vojska in Skabernetov vrt). Na to grobišče se
nanašata poglavje o zgodovini raziskav, ki vključuje prepise vseh pomembnih pisnih virov iz časa pred prvo svetovno vojno, in poglavje o njegovi kronologiji.
V katalogu, na tablah in na delu slik so predstavljene najdbe z območij Ljubljanske ceste in Okrajnega
glavarstva, shranjene v prazgodovinski in rimski zbirki ter v Numizmatičnem kabinetu Narodnega muzeja Slovenije.
Študije o fibulah so posvečene primerkom vrste Nauheim z najdišč mokronoške skupine, fibulam vrste
Nova vas in usločenim fibulam vrste Idrija Ia. Posebno poglavje je namenjeno relativni kronologiji pozne
latenske dobe v jugovzhodnih Alpah (mokronoška skupina in Štalenska gora) in severni Italiji (Lombardija
in Benečija).

KAZALO

1. Uvod
2. Zgodovina raziskav grobišča Beletov vrt z okolico
2.1 Zgodovina raziskav
2.2 Pisni viri za zgodovino raziskav
3. Nekatere vrste poznolatenskih fibul
3.1. Uvod
3.2 Fibule vrste Nauheim
3.3 Fibule vrste Nova vas
3.4 Usločene fibule vrste Idrija Ia
4. Kronološki oris grobišča Beletov vrt z okolico
4.1 Območje Beletovega vrta
4.2 Območje Okrajnega glavarstva
4.3 Območje Ljubljanske ceste
5. O relativni kronologiji pozne latenske dobe v jugovzhodnih Alpah in severni Italiji
5.1 Mokronoška skupina
5.2 Štalenska gora
5.3 Severna Italija
5.4 Primerjava kronologij
6. Katalog
6.1 Uvod
6.2 Novo mesto - Ljubljanska cesta
6.3 Novo mesto - Okrajno glavarstvo
6.4 Novo mesto
6.5 Manjkajoče in nenarisane najdbe
7. Seznama fibul vrst Nova vas in Idrija Ia
8. Literatura
9. Izvor slikovnega gradiva
10. Table

Naročilo sprejema: blagajna[@]nms.si

Vsebina / Inhalt

Monografija z akademikoma Stanetom Gabrovcem in Bibo Teržan kot glavnima avtorjema in še petimi avtorji manj obsežnih člankov iz Slovenije in Nemčije pomeni nadaljevanje in zaključek obsežnega projekta objave stiških grobnih najdb: etapni cilj je leta 2006 predstavljala kataloška objava grobnih najdb, celoten projekt pa pomeni zaključek raziskav, ki so se začele že leta1946.

V uvodnih študijah sta najprej analizirani sodobno raziskani gomili 48 in 5, nato so podane analitične študije nekaterih zvrsti drobnih najdb, monografijo pa zaključuje obsežna sintetična študija, ki podaja natančno ovrednotenje tega najpomembnejšega dolenjskega halštatskega središča. Predstavljena so kompleksna pravila pokopavanja v gomilah glede na spolne in statusne razlike pri pokojnikih, nato pa so te razlike soočene s pokopi v širšem halštatskem kulturnem krogu. Podana je sodobna kronologija grobišč ter vloga Stične v halštatskem kulturnem krogu na eni in znotraj dolenjske kulturne skupine na drugi strani.

KAZALO / INHALTSVERZEICHNIS

Stane Gabrovec, Stiške gomile / Stična - Grabhügel

Zgodovina raziskovanj s posebnim poudarkom na gomili 48
/ Forschungsgeschichte unter besonderer Berücksichtigung des Hügels 48
Mecklenburška zbirka
/ Die Sammlung der Herzogin von Mecklenburg
Hrastova zbirka
/ Sammlung Hrast
Fedranova zbirka
/ Sammlung Fedran
Področje gomil
/ Lage der Grabhügel im Gelände
Gomila 48
/ Grabhügel 48
Način pokopa
/ Bestattungsweise
Kronologija
/ Chronologie
Zaključek
/ Schlusswort

Anja Hellmuth, K rekonstrukciji razkošnega oblačila iz stiškega groba 27 v gomili 48
/Zur Rekonstruktion des Prunkgewandes aus Stična Grab 27, Grabhügel 48

Ana Kruh, Gomila 5 ali Tratarjeva gomila
/ Grabhügel 5 oder Tratar- Grabhügel

Zgradba gomile
/ Hügelstruktur
Način pokopa
/ Bestattungsweise
Kronološka opredelitev grobov
/ Chronologische Bestimmung der Gräber
Analiza pokopov
/ Analyse der Gräber
Povzetek
/ Zusammenfassung

Ida Murgelj, Skledasta čelada iz Japove gomile - področje gomil 6-15
/ Schüsselhelm aus der Jap-Hügel - Hügelgruppe 6-15

Hermann Born, >Cesarjeva nova oblačila<. Restavriranje in tehnika izdelave stiškega oklepa iz gomile 52
/ >Des Kaisers neue Kleider<. Restaurierung und Herstellungstechnik des Stična Brustpanzers aus Grabhügel 52

Peter Turk, Ida Murgelj, Ponovno najdeni apulski kraterji iz Stične
/ Die wiederaufgefundenen apulischen Kratere aus Stična

Biba Teržan, Anja Hellmuth, Ponovno o zlatem diademu iz Stične
/ Noch einmal zum goldenen Diadem aus Stična

Biba Teržan, Stiške skice
/ Stična - Skizzen

Prolog
/ Prolog
I. skica - Gomile kot ogledalo rodovno-družinskih skupnosti
/ Skizze I - Der Grabhügel als Ort und Spiegel von Sippen- und Familiengemeinschaften
Osrednji grobovi stiških gomil
/ Zentralgräber in Hügel von Stična
Osrednji grobovi na drugih najdiščih dolenjske kulturne skupine
/ Zentralgräber auf anderen Hügelgräberfeldern der Dolenjska-Kulturgruppe
Gomile štajersko-panonske halštatske kulture
/ Graghügel der steirisch-pannonischen Hallstattkultur
Grobovi rodovno-družinske skupnosti
/ Gräber der Sippen- oder Familiengemeinschaften
II. skica - Kronološka skica
/ Skizze II - Chronologische Skizze
III. skica - O nadregionalnih stikih Stične
/ Skizze III - Zu den Überregionalen Kontakten von Stična
IV. skica - O mestu Stične v dolenjski kulturni skupini
/ Skizze IV - Über die Bedeutung von Stična in der Dolenjska-Kulturgruppe

Seznam literature
/ Literaturverzeichnis


Naročilo sprejema: blagajna[@]nms.si

Vsebina:

V knjigi so sistematično kataloško predstavljene vse grobne najdbe, odkrite med 80. leti 19. st. in 70. leti 20. st. na gomilnih grobiščih stiškega prazgodovinskega kompleksa, ki jih danes hrani Narodni muzej Slovenije. Predstavljene so tudi tiste najdbe iz Stične, ki jih hranita muzeja v Mainzu in Berlinu (Roemisch-germanisches Zentralmuseum, Mainz, Museum fuer Vor- und Fruehgeschichte, Berlin). Izpostavljeno so predstavljeni rezultati izkopavanj gomil 48 in 5 ter gomile 125, ki so bile sistematično izkopavane in za katere obstajajo dobri grobni podatki. Poleg njih je pretežno brez natančnejših grobnih podatkov podano gradivo, pridobljeno z nestrokovnimi izkopi, večinoma iz časa med obema svetovnima vojnama.

KAZALO

Prolog (S. G.)
Predgovor (S. G.)
Uvod v katalog (B. T., A. K.)
Gomila 48 (S. G., A. K.)
Gomila 5 (S. G., A. K.)

Grob z okrašenim situlskim pokrovom iz gomile 76 (S. G., A. K.) Grob z oklepom iz gomile 40 ali 41 (S. G., A. K.) Fedranova in Hrastova zbirka, Ložarjeva izkopavanja (S. G., A. K., I. M.) Najdbe Pečnikovih izkopavanj (S. G., A. K.) Najdbe izkopavanj vojvodinje Mecklenburške v Narodnem muzeju Slovenije (S. G., A. K.) Grobovi iz Pristavlje vasi in sporadične najdbe (S. G., A. K., I. M.) Gomila 125, izkopavanja A. Goetzeja (B. T., S. G.) Grob z oklepom iz gomile 52 (B. T.) Literatura Tloris s položajem železnodobnega naselja in pripadajočih gomil Table (214 tabel) Priloge (tlorisa in preseki gomil 48 in 5)

A. K. = Ana Kruh
B. T. = Biba Teržan
I. M. = Ida Murgelj
S. G. = Stane Gabrovec

Naročilo sprejema: blagajna[@]nms.si

Vsebina:
Uvod - Geografski oris najdišča - Magdalenska gora v železni dobi - Seznam literature - Konkordančna
tabela - Table 1-174 - Priloge 1-5.

Naročilo sprejema: blagajna[@]nms.si

Vsebina:
D. Svoljšak, Arheološka topografija Tolmina in neposredne okolice - D. Svoljšak, Zgodovina raziskovanj - A. Pogačnik, Način pokopa in analiza pridatkov - B. Teržan, Kronološki oris - T. Verbič, Izvor kamnitih kritin grobov - Šercelj, Poročilo o antrakotomskih preiskavah oglja - Ravedoni, C. Cattaneo, Kremiranje in žgani pokop v Tolminu - S. Di Martino, Ostanki sežganih živalskih kosti - L. Bartosiewicz, Nesežgani živalski ostanki v žganih grobovih iz Tolmina - Seznam literature.

Naročilo sprejema: blagajna[@]nms.si

Vsebina:
Uvod - Lociranje grobov in katalog predmetov
Katalog obsega 177 tabel gradiva iz grobov.

Naročilo sprejema: blagajna[@]nms.si

Vsebina:
Uvod - Zgodovina raziskav in dokumentacija o izkopavanjih - Cilji in metode dela - Topografija, način pokopa in grobna arhitektura - Komentar k opredelitvi kovinskih predmetov - Komentar k opredelitvi steklenih predmetov - Predmeti iz jantarja in kosti - Klasifikacija, datacija in izvor keramičnih predmetov - Značilnosti uvoženih in lokalnih poetovionskih keramičnih izdelkov ter razmerja med njimi - Kemične, mineraloške in tehnološke študije (M. Daszkiewicz, G. Schneider) - Razširjenost poetovionske keramike - Datacija grobov - Zaključek.

Naročilo sprejema: blagajna[@]nms.si

Vsebina:
P. Čerče & P. Turk, Depoji pozne bronaste dobe. Najdiščne okoliščine in struktura najdb - B. Žbona-Trkman & A. Bavdek, Depojski najdbi s Kanalskega Vrha - U. Furlani, Depojska najdba iz Šempetra pri Gorici - P. Turk, Datacija poznobronastih depojev - I. Šinkovec, Posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe - N. Trampuž-Orel, Spektrometrične raziskave depojskih najdb pozne bronaste dobe - B. Teržan, Sklepna beseda.

Naročilo sprejema: blagajna[@]nms.si

Vsebina:
B. Teržan, Spremna beseda - I. Šinkovec, Uvod v katalog - I. Šinkovec, Katalog posameznih kovinskih najdb bakrene in bronaste dobe - P. Čerče & I. Šinkovec, Katalog depojev pozne bronaste dobe.

Naročilo sprejema: blagajna[@]nms.si

Vsebina:
Stična je eno izmed najpomembnejših najdišč iz železne dobe na Dolenjskem. Naselbina se razširja čez 23 hektarov in je ena izmed največjih v južnoalpskem področju. Grobišče s številnimi gomilami so raziskovali že ob koncu 19. stol. Moderne raziskave železne dobe v Sloveniji so se pričele po drugi svetovni vojni. Znanje in zavzetost raziskovalcev, ki so bili vključeni v raziskavo (Nemčija: Otto-Herman Frey in Volker Pingel; ZDA: Stephen Foltiny; Slovenija: Drago Svoljšak, Biba Teržan, Mitja Gustin in Janez Dular, pod vodstvom prof. Staneta Gabrovca) med deset let trajajočimi izkopavanji v Stični, so privedli do pomembnih rezultatov. Zvezek predstavlja rezultate izkopavanj, ki so obsegali 22 sond na naselbini, vse načrte, katalog gradiva ter arheološke in zgodovinske analize.

Naročilo sprejema: blagajna[@]nms.si

Vsebina:
Posočje je posebej bogato z arheološkimi najdišči. Glavnina do sedaj znanih nahajališč, kot so Santa Lucia / Most na Soči, Tolmin in Kobarid, izvira iz zgodnje železne dobe, področje pa je pomembno tudi zaradi najdišč iz pozne železne dobe. Avtor je zbral in opisal gradivo, najdeno v dolini Soče, ki ga hranijo muzeji na Dunaju, v Trstu, Gorici in Ljubljani. Podal je tudi kronološko in historično analizo.

Naročilo sprejema: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Vsebina:
Zvezek predstavlja zgodovino izkopavanj in topografijo pomembnega najdišča iz železne dobe na Dolenskem, prej poznanega pod imenom Šmarjeta. Predstavljen je tudi katalog gradiva iz tega najdišča, ki se nahaja v Naturhistorisches Museum na Dunaju. Material iz opisanega najdišča, ki ga hrani Narodni muzej v Ljubljani, je bil že predhodno objavljen v isti seriji (Stare 1973 - Vol. 10), kar pomeni, da je sedaj na voljo celotno gradivo iz tega pomembnega prazgodovinskega najdišča.

Naročilo sprejema: blagajna[@]nms.si

Vsebina:
Avtorica je ena izmed vodilnih evropskih strokovnjakov na področju študija železne dobe na vzhodnoalpskem območju. Slovenska Štajerska, severnovzhodno področje Slovenije, je v arheološkem smislu za to obdobje mnogo slabše poznana kot Dolenjska ali Kras, z najdišči kot sta Stična ali Santa Lucia / Most na Soči, vendar je gradivo iz Štajerske prav tako pomembno. Knjiga je razdeljena v dva izjemno izčrpna dela: na obsežno kronološko razpravo po najdiščih in regijah ter katalog gradiva, odkritega na opisanih najdiščih. Avtorica podaja pregled in podrobno primerjalno analizo gradiva.

Naročilo sprejema: blagajna[@]nms.si

Vsebina:
Knjiga predstavlja gradivo z grobišča, ki je bil delno izkopan leta 1977 zaradi gradnje križišča na levem bregu reke Save v Kranju. Poleg grobov iz poznega srednjega veka in kasnejših obdobij so v okolici temeljev zgodnje cerkve našli 279 grobov iz zgodnejših obdobij. Trideset grobov je bilo iz obdobja preseljevanja (6. stol.), 249 grobov pa je pripadalo ketlaškemu obdobju zgodnjeslovanske kulture (od 9. stol.). Delo vsebuje popolni kataloški opis grobov in znanstveno analizo gradiva. Vključuje 64 grafičnih tabel in fotografij ter 19 načrtov.

Naročilo sprejema: blagajna[@]nms.si

Vsebina:
Publikacija, sestavljena iz dveh zvezkov in vsebuje opise 2466 grobov, poleg tega podaja osnovna metodološka pojasnila, med drugim tudi k tipologiji gradiva. Material je predstavljen z risbami in (deloma) s fotografijami.

Naročilo sprejema: blagajna[@]nms.si

Vsebina:
Most na Soči - Santa Lucia je naselbina z grobiščem, na keterem je bilo odkritih več kot 6000 grobov iz zgodnje železne dobe. V zadnjih letih so tu izkopali tudi 30 hiš, kar dokazuje, da je bilo to področje poseljeno od bronaste dobe do rimskega časa, kar uvršča Most na Soči med najpomembnejša arheološka najdišča v Sloveniji. K njegovi pomembnosti je bistveno prispeval njegov geografski položaj, saj leži najdišče na robu severnoitalijanske ravnine, na jugovzhodnem delu Alp in na zahodnem Balkanu. Prav zato je študij gradiva z Mosta na Soči neobhoden za razumevanje železne dobe v tem delu Evrope. V načrtu je izdaja pet zvezkov o tem pomembnem najdišču:

1. Uvod z geografsko - geološko predstavitvijo, zgodovino izkopavanj, topografijo in načrti,
2. Szombathy-eva izkopavanja,
3. Marchesetti-jeva izkopavanja,
4. izkopavanja naselbine
5. kulturno - zgodovinska interpretacija najdišča.

Predstavljen zvezek je uvoden. Uvod in topografijo sta napisala dva izvedenca, ki najbolje poznata najdišče, v uvodno predstavitev je vključen geografski opis, ki ga je prispevala M. Šifrer.

Naročilo sprejema: blagajna[@]nms.si