Nakit

NAKIT

UHANI EMONA
Uhana sta narejena po zgledu dveh zlatih uhanov z obeski, v katere je bila vložena biserna matica. Skupaj s stekleno žaro, srebrnimi našivki in kovinskim zrcalom sta bila najdena v kamniti pepelnici na severnem pokopališču rimskega mesta Emona (danes Ljubljana). Taki uhani so bili v 1. in 2. stoletju modni po vsem rimskem svetu. Upodobljeni so na več portretih žensk iz oaze Fajum v Egiptu.
Original hrani Narodni muzej Slovenije, inv. Št. R 7176 in R7177.
Cena: 55,00 EUR.
 


OBESEK PIŠČALI IZ DIVJIH BAB
Piščal je izdelana iz kosti mladega jamskega medveda. Na njej sta ohranjeni dve v celoti ohranjeni izvrtani luknjici, nakazujeta pa se še dve slabo ohranjeni na zgornjem delu in dodatna na spodnjem delu piščali. Piščal so arheologi odkrili leta 1995 v jami Divje Babe I med izkopavanji srednjepaleolitskih plasti v neposredni bližini sočasnega ognjišča. Številne naravoslovne datacije plasti s piščaljo so potrdile njeno izjemno starost: gre za glasbilo, staro okoli 55.000 let. Piščal je torej izdelal in uporabljal neandertalec, predhodnik sodobnega človeka. Glasbilo je najstarejša znana piščal, saj so primerljivi paleolitski predmeti vsaj 20 tisočletij mlajši in jih pripisujemo sodobnemu človeku. Original hrani Narodni muzej Slovenije..
Cena: 35,00 EUR (skupaj s srebrno verižico 55,00 EUR).


ZAPESTNICA Z OBESKI (debelejša)
Odebeljeni paličasti in trikotni obesek sta pomanjšavi obeskov na verižicah bronaste čolničaste okrasne sponke iz Sv. Križa pri Mokronogu. Okrasna sponka je bila najdena na koncu 19. stoletja na prazgodovinskem grobišču pri Mokronogu, ki skupaj z bližnjim naseljem Križni vrh sestavlja enega najpomembnejših središč starejše železne dobe na Dolenjskem. Čolničaste sponke so bile v uporabi od severne Italije do alpskih in panonskih dežel v sredini in drugi polovici 7. stoletja pr. n. št.
Original hrani Narodni muzej Slovenije, inv. št.1571.
Cena: 80,00 EUR.


ZAPESTNICA Z OBESKI (tanjša)
Odebeljeni paličasti in trikotni obesek sta pomanjšavi obeskov na verižicah bronaste čolničaste okrasne sponke iz Sv. Križa pri Mokronogu. Okrasna sponka je bila najdena na koncu 19. stoletja na prazgodovinskem grobišču pri Mokronogu, ki skupaj z bližnjim naseljem Križni vrh sestavlja enega najpomembnejših središč starejše železne dobe na Dolenjskem. Čolničaste sponke so bile v uporabi od severne Italije do alpskih in panonskih dežel v sredini in drugi polovici 7. stoletja pr. n. št.
Original hrani Narodni muzej Slovenije, inv. št.1571.
Cena: 20,00 EUR.


VERIŽICA Z OBESKI
Odebeljeni paličasti in trikotni obesek sta pomanjšavi obeskov na verižicah bronaste čolničaste okrasne sponke iz Sv. Križa pri Mokronogu. Okrasna sponka je bila najdena na koncu 19. stoletja na prazgodovinskem grobišču pri Mokronogu, ki skupaj z bližnjim naseljem Križni vrh sestavlja enega najpomembnejših središč starejše železne dobe na Dolenjskem. Čolničaste sponke so bile v uporabi od severne Italije do alpskih in panonskih dežel v sredini in drugi polovici 7. stoletja pr. n. št.
Original hrani Narodni muzej Slovenije, inv. št.1571.
Cena:
Krajša: 28,00 EUR
Daljša: 35,00 EUR


BROŠKA JELEN
Jelen je povzet po upodobitvi na bronasti pravokotni pasni sponi iz Zagorja ob Savi. Pasna spona je bila odkrita med raziskavami na koncu 19. stoletja na področju prazgodovinskega grobišča pod Ocepkovim hribom. Na pasni sponi je jelen skupaj s psom, jezdecem na konju in košuto sestavni del lovskega prizora. Upodobitev je bila izdelana v značilnem slogu situlske umetnosti, najpomembnejšem umetnostnem pojavu starejše železne dobe na Slovenskem. Domneva se, da je motiv jelena v situlski umetnosti povezan s simboliko vitalnosti in moške moči. Tovrstne upodobitve so datirane v 6. in 5. stoletje pr. n. št.
Original hrani Narodni muzej Slovenije, inv. št. P 4340.
Cena: 50,00 EUR.


BROŠKA PTICA
Bronasto okrasno zaponko v podobi ptiča so našli na Sv. Lambertu pri Pristavi nad Stično. Okrasnim zaponkam v podobi pava ali goloba se pripisuje krščanska simbolika in so bile značilen nakit staroselskih Romanov, ki so v poznoantičnem času (5. in 6. stoletje) živeli v zidanih in utrjenih naselbinah na vrhovih vzpetin. Ena takšnih je stala tudi na Sv. Lambertu.
Original hrani Narodni muzej Slovenije, inv. št. S 2487.
Cena: 38,00 EUR.


BROŠKA KARNIJ
V času preseljevanja ljudstev (6. stoletje) se je razcvetelo mesto Karnij (zdaj Kranj). Arheološke raziskave so razkrile življenje tedanjih prebivalcev, med katerimi so številni živeli v blagostanju. O tem priča tudi vrhunsko izdelan nakit, pogosto iz zlata, kot je prstan z nabreklim obročem in okrasno kocko.
Original hrani Narodni muzej Slovenije, inv. št. S 1767.
Cena: 60,00 EUR


PRSTAN KARNIJ
V času preseljevanja ljudstev (6. stoletje) se je razcvetelo mesto Karnij (zdaj Kranj). Arheološke raziskave so razkrile življenje tedanjih prebivalcev, med katerimi so številni živeli v blagostanju. O tem priča tudi vrhunsko izdelan nakit, pogosto iz zlata, kot je prstan z nabreklim obročem in okrasno kocko.
Original hrani Narodni muzej Slovenije, inv. št. S 1767.
Cena: 60,00 EUR


PavOKRASNA ZAPONKA V OBLIKI PAVA
posrebrena kovina
Okrasna zaponka v obliki pava je krasila mlado žensko, katere življenjska pot se je iztekla na Bledu konec 6. stoletja. Pav je od 5. stoletja krščanski simbol nesmrtnosti. Nakit v podobi pava je bil razširjen predvsem v alpskih dolinah in ob Jadranu med romanskim prebivalstvom.
Cena: 12,50 EUR



PesjpgOKRASNA ZAPONKA V OBLIKI DIRJAJOČEGA PSA
posrebrena kovina
Na Sv. Lambertu pri Pristavi nad Stično so našli okrasno zaponko v podobi dirjajočega psa. Med rimskimi okrasnimi zaponkami iz 2. in 3. stoletja, med katere sodi tudi najdba s Sv. Lamberta, je motiv psa zelo redek. V različnih civilizacijah psa povezujejo z zemljo, vodo in mesecem.
Cena: 12,50 EUR



KonjOKRASNA ZAPONKA V OBLIKI KONJA
posrebrena kovina
Med značilni nakit romanskih staroselcev spadajo okrasne zaponke v podobi ptic in živali. Na Bledu so našli drobno bronasto zaponko iz druge polovice 6. stoletja, ki jo je vešča roka izoblikovala v podobo konja. V svetu mitov je konj simbolno znamenje sonca.
Cena: 12,50 EUR


KonjenikOKRASNA ZAPONKA V OBLIKI KONJENIKA (obesek)
posrebrena kovina
Iz nemirnega obdobja preseljevanja ljudstev (5. in 6. stoletje) izvira okrasna zaponka v podobi konjenika. Našli so jo na vzpetini Sv. Lamberta pri Pristavi nad Stično, kjer je nekdaj stala utrnjena naselbina romanskih staroselcev. Konjenik simbolno ponazarja gibanje sonca.
Cena: 12,10 EUR



KentaverOBESEK V PODOBI KENTAVRA LOKOSTRELCA
srebro 800/000 / usnje
Okrasno zaponko, na kateri je upodobljen kentaver lokostrelec, so našli leta 1894 na Bledu. Verjetno je iz 8. stoletja. Najdena je bila skupaj s staroslovanskim nakitom. Podoba kentavra je vtisnjena v bronasto pločevino. Kentaver lokostrelec kot nebesno znamenje živalskega kroga je znan že iz babilonske umetnosti.
Cena: 28,00 EUR



OBESKI PO VZORU STAROEGIPČANSKIH AMULETOV



SkarabejSKARABEJ
les
Vzor za neštete upodobitve skarabejev v starem Egiptu je vrsta hrošča, imenovan sveti skarabej (lat. Scarabaeus sacer) iz družine govnačev (lat. Scarabaeidae). Egipčansko ime izvira iz besede Kheper, kar pomeni nastati, roditi, priti v življenje. Hrošč je predstavljal inkarnacijo Sončnega boga (Khepera), njegovo neutrudno pokrivanje kroglice govna z jajčeci in hrano za ličinke pa pot sončnega diska po nebu. Sprva so ga nosili zato, da bi pridobili moči Sončnega boga, zaščito pred vidnim in nevidnim zlom ter moč in zdravje v vsakodnevnem življenju. Že kmalu so ga povezovali tudi s krogom svojega življenja in smrti. Tako kot je Nebesni hrošč soncu dajal moč za vsakodnevno rojstvo, naj bi amulet skarabeja umrlemu dal moč za vnovično vstajenje.
Cena: 7,43 EUR (razprodano)



HorHOROVO ALI RAJEVO OKO
les
Poleg skarabeja je bil to eden izmed najpogostejših amuletov v vseh obdobjih starega Egipta. Obstajata dve očesi, levo in desno, in skupaj sestavljata oči boga Hora, od katerih je bilo desno belo in levo črno. Prvo predstavja Sonce in drugo Luno oziroma bogova Raja in Ozirisa. Kot amulet je na splošno predstavljalo moč, vitalnost, zaščito, varnost, zdravje in podobno. To izhaja tudi iz njegovega imena Utcha, ki pomeni biti dobrega telesnega in duševnega zdravja.
Cena: 4,92 EUR (razprodano)



SokolFIGURA S SOKOLJO GLAVO
les
Človeška figura s sokoljo glavo brez drugih pridatkov največkrat predstavlja Quebhsenufa, enega izmed štirih Horovih sinov. Preostali trije so bili Mesta s človeško, Hapi s pasjo in Tuamutef s šakaljo glavo. Zadolženi so bili za varovanje notranjih organov umrlega, zato so jih kot amulete pogosto položili na prsi umrlega oziroma na organe same, če so ti ostali v telesu. Navadno so organe mumificirali ločeno od telesa, nato pa so jih položili v štiri posebej za to pripravljene posode, imenovane kanope. Vsaka je imela pokrov v obliki glave enega izmed sinov.
Cena: 4,92 EUR



KhnumKHNUM
les
Khnum, božanstvo z ovnovo glavo, je eno najstarejših božanstev v starem Egiptu. Še posebej so ga častili v Nubiji, Filah in Elefantini. Podobno kot za Amon-Ra-ja (ki v eni izmed oblik, kot še nekatera druga božanstva, prav tako nastopa v obliki ovna) je zanj veljalo, da je oče bogov in bog stvarnik. Pogosto je upodobljen, ko na lončarskem vretenu iz gline ustvarja človeka.
Cena: 4,92 EUR



IzidaIZIDIN STEBER
les
Oblika amuleta najverjetneje nakazuje deblo, v katerem je boginja Izida skrila truplo umrlega moža Ozirisa, štirje prečni drogovi pa pomenijo štiri glavne strani neba. Pomen lahko razberemo iz Ozirisovega kulta, ki je bil v Egiptu med najbolj priljubljenimi in razširjenimi. Legende pravijo, da je kot vladar prve ljudi, ki so bili tedaj še divjaki in kanibali, učil gojiti užitno rastlinje (žito, ječmen, vino ...), ustanavljati mesta, usmerjati poplave in tudi častiti bogove. Na zemlji je vladal s prepričevanjem, ne s silo. Njegov brat, bog Set, ga je v zaroti ubil in vregel truplo v Nil, vendar je Izida njegovo truplo našla in ga skrivaj obudila v življenje. Kljub temu se je odločil, da bo raje kot vladar na zemlji ostal vladar v kraljestvu mrtvih. Oziris je tako bog plodnosti, poljedelstva in rastlinstva, pa tudi bog podzemlja, vstajenja in rojstva.
Cena: 4,92 EUR



MackaMAČKA
les
Mačka starega Egipta je prednica številnih današnjih mačk. Stari Egipčani so jo preprosto imenovali Miau ali tista, ki mijavka. Zaradi samosvojega značaja je pogost motiv v smešnih skicah na kamnitih ali papirusnih odlomkih, kot amulet pa je pomenila zaščito pred nevarnostmi vsakodnevnega življenja, še posebej pred piki kač in škorpijonov. Svoj prostor med božanstvi si je izbojevala šele postopno. V obliki mačke ali ženske figure z levjo ali mačjo glavo predstavlja boginjo Bastet, čaščeno predvsem v mestu Bubastasis. Njeno čaščenje je doseglo vrhunec v ptolemajskem obdobju (332–30 pr. n. št.), ko pokopališča z neštetimi mumificiranimi mačkami najdemo po vsem Egiptu.
Cena: 4,92 EUR (razprodano)