1821 – Kranjski deželni stanovi sprejmejo odločitev o ustanovitvi deželnega muzeja, ki se poimenuje Kranjski stanovski muzej (Krainisch Ständisches Museum). Skrb zanj prevzame Kranjska kmetijska družba. Prve prostore dobi muzej v Pogačnikovi hiši v Salendrovi ulici.

1826 – Cesar Franc I. odobri ustanovitev muzeja in določi, naj se imenuje Deželni muzej: Kranjski deželni muzej (Krainisches Landesmuseum).

1831 – Prva stalna muzejska razstava v stavbi liceja, ki je stal na sedanjem Vodnikovem trgu.

1836 – Prvi upravnik muzeja grof Franc Hohenwart izda prvi vodnik po muzejskih zbirkah.

1881 – Kranjski deželni zbor sprejme odločitev o gradnji nove muzejske stavbe s finančno podporo Kranjske hranilnice.

1882 – Cesar Franc Jožef dovoli, da se muzej v čast prestolonaslednika preimenuje v Kranjski deželni muzej – Rudolfinum (Krainisches Landesmuseum – Rudolfinum).

1883 – Cesar položi temeljni kamen nove muzejske stavbe (ob 600. obletnici priključitve Kranjske Avstriji).

1888 – Nova muzejska stavba je odprta za javnost – prvo, izključno za kulturo namenjeno poslopje pri nas.

1921 – Kranjski deželni muzej – Rudolfinum se preimenuje v Narodni muzej.

1923 – Osamosvojitev Slovenskega etnografskega muzeja.

1933 – Muzej odstopi velik del slikarske in kiparske zbirke novo osnovani Narodni galeriji.

1944 – Osamosvojitev Prirodoslovnega muzeja.

1945 – Ves starejši fond arhivalij prevzame Osrednji državni arhiv Slovenije.

1957 – Muzej odpre kulturnozgodovinsko zbirko na Blejskem gradu.

1991 – Muzej pridobi s prekritjem osrednjega dvorišča nov depojski prostor in dvorano za občasne razstave in druge prireditve.

1997 – Narodni muzej se preimenuje v Narodni muzej Slovenije.