Občasne razstave

Razstave in dogodki

V Narodnem muzeju Slovenije se trudimo, da smo pri postavitvah razstav vedno v koraku s časom. Stalne razstave, s katerimi zajemamo čas vse od pradavnine in obdobja rimskega imperija v razstavni hiši na Prešernovi pa vse do prikaza zgodovine skozi umetnoobrtne predmete od 14. stoletja do danes v razstavnih prostorih na Metelkovi, dopolnjujejo občasne in gostujoče postavitve ter raznovrstni dogodki.

PRETEKLOST POD MIKROSKOPOM. Naravoslovne raziskave v muzeju

Občasna razstava
Na ogled od 25. oktobra 2017 do 30. aprila 2018 na Muzejski

Vas zanima, koliko je stara neandertalčeva piščal iz Divjih bab, najstarejše glasbilo na svetu? Veste, kako je bil narejen srednjeveški top, kakšen obraz je imel zadnji Celjski grof Ulrik II. in kakšen zaklad smo našli v zakopanem keramičnem loncu pri Drnovem?
Muzejski predmeti skrivajo različne zgodbe, ki jih moramo odkriti, če želimo spoznati, kakšen je bil svet in življenje v njem v preteklosti. Nekatera vprašanja so zelo zapletena, zato je z metodami humanističnih ved težko poiskati odgovore. Povezali smo se s fiziki, kemiki in drugimi naravoslovci, ki so nam pomagali poiskati rešitve.

Več ...

NA PERGAMENTU IN PAPIRJU. Rokopisi in tiski iz mariborskih zbirk

Narodni muzej Slovenije – Metelkova
Na ogled od 8. decembra 2017 do 8. februarja 2018
 
V Ljubljano prihajajo na obisk najlepši spomeniki srednjega veka in renesanse, kar jih hranijo Nadškofijski arhiv Maribor, Pokrajinski arhiv Maribor in Univerzitetna knjižnica Maribor.
 
Razstavljeni rokopisi in zgodnji tiski so nastali v različnih krajih in obdobjih, zato so njihove podobe mnogotere: razstavljeni so dokumenti iz papeške pisarne v Rimu, rokopisi iz kraljevskih delavnic Prage in Dunaja pa tudi knjige, ki so jih natisnili v velikih tiskarnah in so jim slikarski okras dodali spretni mojstri peresa in čopiča. 
 
O stoletjih med Brižinskimi spomeniki in Primožem Trubarjem prevladuje vtis, da so bili ljudje skorajda nepismeni in da so bile knjige odsotne. Res so bile redke in dragocene, a bile so. Iz časov pred petsto ali celo osemsto leti bo na razstavi 25 knjižnih del. To je izjemen dogodek, saj so srednjeveški rokopisi občutljivi in zato redkokdaj javno dostopni. Vsak po svoje pa razkriva občutek prepisovalcev, knjižnih slikarjev in knjigovezov, ki so prispevali svoj delež k popolnosti in lepoti knjige. Na začetkih besedil so velike črke – iniciale, prave male slikarske mojstrovine. Fantazijski svet živobarvnega rastlinja in živali je v vsakem knjižnem spomeniku drugačen. 
 
Avtorica razstave je prof. ddr. Nataša Golob.
Ob razstavi je izšel vodnik.
 
 
Na sliki: Marijino oznanjenje
Iniciala z upodobitvijo Marijinega oznanjenja, ok. 1385–1390, delo knjižnega slikarja iz kroga umetnikov, ki so delali za češkega kralja Vaclava IV. Hrani Nadškofijski arhiv Maribor, Ms 12.
 
         

CLAUSTRA ALPIUM IULIARUM. Skrivnostna zapuščina starih Rimljanov

Na ogled od 18. januarja do 18. februarja 2018 v Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski 

Poznorimski obrambni sistem claustra Alpium Iuliarum je bil v 4. stoletju največji rimskodobni arhitekturni podvig na ozemlju današnje Slovenije in sodi med najpomembnejšo kulturno dediščino pri nas. Posamezni ostanki zapor so se raztezali med Posočjem in Kvarnerskim zalivom na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške. Sestavljen je bil iz zapornih zidov, številnih stolpov, trdnjav in utrdb ter z njimi povezanih stavb v zaledju. Služil je nadzoru nad trgovino in premiki prebivalstva na ozkem prehodnem območju jugovzhodnih Alp, kjer je deloma potekala tudi severozahodna meja antične Italije.

Na fotografiji: poznorimski vojaki na Hrušici – igran prizor (foto: D. Badovinac).

Več ...

VEŠČINE IN SKRIVNOSTI ORGLARSKIH MOJSTROV

Narodni muzej Slovenije – Metelkova
Na ogled od 9. januarja 2018 do 30. aprila 2018
 
Didaktično zasnovana razstava Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož razkriva vpogled v obrt celjskega baročnega orglarskega mojstra Janeza Frančiška Janečka. Mojster češkega porekla je deloval v obdobju, ko se je močno razmahnilo opremljanje cerkva z orglami, plemstvo pa je za grajske kapele in potrebe domačega muziciranja naročalo salonske pozitive.

Razstava ponuja raznovrstno in didaktično zasnovano gradivo, s katerim avtorja postavitve mag. Boštjan Roškar in Tatjana Štefanič želita približati najznačilnejše elemente Janečkovih orgel. Gradivo je razdeljeno v tri sklope. V prvem so prikazane organološke značilnosti Janečkovih orgel, v drugem tipični mizarski in dekorativni elementi njegovih ohišij, v tretjem pa najbolj poglavitni podatki o orglarjevih tipih ohišij, napisnih lističih in lokacijah ohranjenih glasbil.
Vzorci piščali posameznih registrov in model orgel tudi zvenijo. Kako? Obiščite razstavo in izvedeli boste, kaj imata skupnega največja piščal, ki jo je orglar izdelal za določene orgle (pozitiv), in vino.
 
Odprtje razstave bo v torek, 9. januarja 2018, ob 12. uri. Vljudno vabljeni!
 

 

SALON ZDSLU 2017. Podoba v mediju, medij v kontekstu

Razstava Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov
Na ogled od 15. novembra 2017 do 25. februarja 2018 na Metelkovi

Odprtje letošnjega (MAJSKEGA) SALONA ZDSLU 2017 so v Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov morali zamakniti v jesensko-zimski čas. Najstarejša slovenska razstava in najpomembnejša razstava članov ZDSLU znova prinaša številne novosti, tokrat iz sveta novomedijske in video umetnosti.
Avtorje je izbrala žirija, ki so jo sestavljali selektorji prof. Nicole Hewitt, prof. dr. Janez Strehovec in prof. Srečo Dragan, predsednik žirije in idejni vodja projekta.
 
 
 
 

Stran 1 od 21