Kamniti braniki Rimskega imperija – CLAUSTRA

VIRI FINANCIRANJA: Projekt Kamniti braniki Rimskega imperija je sofinanciran v okviru Operativnega programa Slovenija-Hrvaška 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj ter nacionalnih in lastnih sredstev (NMS). 

TRAJANJE PROJEKTA: 1. 1. 2014–17. 9. 2015.

VREDNOST PROJEKTA: 600.050,09 EUR (stroški projekta), 508.129,33 EUR (zahtevani znesek sredstev IPA).

 

 
 
O PROJEKTU:

Projekt Kamniti braniki Rimskega imperija (CLAUSTRA) se vsebinsko osredotoča na sistem poznorimskih zapor Claustra Alpium Iuliarum (CAI). CAI je bil takratni največji gradbeni in vojaško-obrambni sistem na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške. Enkratna skupna kulturna dediščina opozarja na problematiko pri vrednotenju, varovanju in ohranjanju kulturne dediščine, poznavanju CAI ter predstavitvi sistema kot celote. Zaradi nepoznavanja kulturne dediščine v lokalnih skupnosti se ostanke CAI uničujejo z gozdarstvom, kmetijstvom in urbanizacijo. S tem izginjata skupna identiteta prostora in skupna krajinska vrednost. 

S projektom Kamniti braniki Rimskega imperija so omogočene skupne preventivne raziskave in usklajevanje meddržavnih konservatorskih izhodišč. Pomembna kulturna dediščina se sedaj evidentira, dokumentira, valorizira, registrira, zaščiti in bo predstavljena javnosti kot celota. V sklopu projekta se izvajajo raznolika dela (internetna stran o CAI z interaktivnim zemljevidom, razstava, publikacija oz. turistični vodnik po CAI in dokumentarni film), ki bodo širši javnosti to pomembno skupno kulturno dediščino predstavila, približala in jo naredila dostopnejšo. 
 

Promocija CAI predstavlja nov kulturno-turistični potencial območja, ki je nujno potreben za trajnostni razvoj regije v obeh državah. Podobni spomeniki v Evropi so na seznamu svetovne dediščine UNESCA (Hadrijanov zid, Antoninski zid, donavski limes).
 
Več ...

Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam

Narodni muzej Slovenije sodeluje v projektu Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam, ki ga med letoma 2013 in 2015 izvaja Slovenski etnografski muzej.

Projekt financirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Poglavitni cilj  projekta  je usposabljanje pripadnikov ranljivih skupin (priseljenci, pripadniki etničnih manjšinskih skupnosti, Romi, invalidi, mladi diplomanti – iskalci prve zaposlitve, brezposelni starejši nad 55 let) za pridobitev kompetenc na področju dela v muzejih in galerijah ter s tem povečana možnost njihove zaposlitve po končanem projektu. V okviru projekta poteka tudi snovanje, razvijanje in izvajanje pedagoških in andragoških programov, hkrati pa je vloga sodelujočih muzejev na projektu tudi usposabljanje za pridobivanje specialnega strokovnega znanja, veščin in praktičnih izkušenj za muzejske delavce in s tem vzpostavitev dobrih praks v državnih muzejih Slovenije.

V okviru projekta v Narodnem muzeju Slovenije naloge kustodinje pedagoginje opravlja Tina Palaić, univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja ter pedagoginja.
Kontakt: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Več ...

Evropska kulturna pot sv. Martina Tourskega

Narodni muzej Slovenije – Metelkova, od 19. junija 2015

V Narodnem muzeju Slovenije deluje informacijska točka velike Evropske kulturne poti svetega Martina Tourskega. V odpiralnem času muzeja se popotniki lahko oskrbijo z informativnim gradivom v več jezikih, na voljo je tudi žig.

Velika evropska kulturna pot sv. Martin Tourski – simbol vzajemne delitve

Več ...

Groharjeva Postojnska jama na svetovni razstavi EXPO 2015 v Milanu

Svetovna razstava EXPO MILANO 2015 je na ogled do 31. oktobra 2015.

Slika, ki jo je Ivan Grohar naslikal leta 1906 ali 1907, je bila namenjena turistični promociji Postojnske jame. V slovenskem paviljonu na EXPU 2015 v Milanu predstavlja prav to turistično znamenitost.
Po nekaterih informacijah naj bi Grohar naročilo zanjo dobil leta 1906, ko je  Avstro-Ogrska pripravljala predstavitev svoje industrije, umetnosti, znamenitosti idr. v Earl's Courtu v Londonu.

Slika je zadnjih sedemdeset let v Narodnem muzeju Slovenije, njena  zgodovina pred tem pa je žal neznana, razen kratkega obdobja, ko je visela v škofjeloški gimnaziji. 

Stran 1 od 12