ankara escort

Muzeokurz

Kaj je Muzeokurz?
Muzeokurz je neformalni izobraževalni program o muzejskem delu in procesih iz prve roke, s poudarkom na praktičnih vidikih, ki jih knjige ne ponujajo.

Kdo so predavatelji?
Predavatelji so sodelavci Narodnega muzeja Slovenije, ki se ponašajo z bogatimi in dolgoletnimi izkušnjami na področju muzejskega dela ter mnogimi uspešnimi projekti.

Kaj pridobite z udeležbo na programu Muzeokurz?
• Potrdilo o izobraževanju
• Izobraževanje s strani muzeja nacionalnega pomena z vrhunskim kadrom in znanjem
• Vpogled v zakulisje muzeja
• Informacijo iz prve roke s strani zaposlenih
• Predstavitev praktičnih vidikov muzejskega dela, ki jih knjige ne ponujajo
• Spoznate ljudi

Kdaj bo na programu naslednji Muzeokurz?
V bližnji prihodnjosti izvedbe izobraževanja ne načrtujemo.

 

PROGRAM
Preberi več ...

Miro Vute: PRAVNI IN ORGANIZACIJSKI VIDIK MUZEJA IN MUZEJSKEGA DELA
Predavatelj bo slušateljem predstavil muzej skozi njegovo običajno organizacijsko strukturo in pojasnil pravne osnove za njegovo delovanje. Spoznali bomo organiziranost muzejev kot (javnih) zavodov in pojem javne službe muzeja ter njeno vsebino. Na kratko bomo spregovorili o pravnih osnovah, to je o Zakonu o zavodih in Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo, pa tudi o specialnem predpisu, ki ureja delovanje muzejev, to je o Zakonu o varstvu kulturne dediščine. Izvedeli bomo, kaj določajo ustanovitveni akti muzejev, in spoznali organe muzeja, njihovo sestavo in pristojnosti. Seveda se bomo dotaknili tudi bolj zanimivih tem, kot sta financiranje muzejev in večno pomanjkanje javnih sredstev in zato o prizadevanjih muzejev za zagotavljanje ter ustvarjanje možnosti za kakovostno muzejsko delo na trgu. Če bo ostalo kaj časa, bomo kratko spregovorili še o poklicni etiki.

dr. Janka Istenič: DELO KUSTOSA
Delo kustosa je zelo raznoliko in izjemno zanimivo ter posega na številna področja. Kljub temu opis njegovih najpomembnejših nalog lahko strnemo v en stavek: skrb za pridobivanje, dokumentiranje, hranjenje in konserviranje gradiva, njegovo proučevanje ter predstavljanje strokovni in najširši javnosti.
Najpomembnejša in osnovna naloga kustosa je skrb za ohranjanje gradiva v zbirki, ki mu je zaupana. Gradivo bo javnostim (najširši javnosti, strokovni in znanstveni srenji) ustrezno predstavil, le če ga bo dobro poznal. Poleg tega pa mora biti kustos vešč osnov komuniciranja z javnostmi, kar vključuje npr. smernice postavljanja razstav, pa tudi pravila pisanja poljudnih, strokovnih in znanstvenih člankov.

mag. Darko Knez: MUZEJSKA DOKUMENTACIJA
Dokumentacija zbirke ali predmeta so vsi zapisani podatki, ki jih ima muzej o predmetih v svoji oskrbi. Dokumentacija ni cilj sama po sebi, ampak je sredstvo, s katerim lahko muzealci in vsi drugi zainteresirani poiščejo informacijo, ki jo potrebujejo. Omogoča primerno upravljanje (kje je, kako je …), razumevanje (čemu je služil …) in interpretacijo muzejskih zbirk sedaj in v prihodnosti (razstave, knjige, članki, predavanja …).
Podatki se lahko nanašajo na predmete, različne posnetke (dia, negativi, digitalni), filme, knjige, arhivsko gradivo, posnetke na traku in podobno. Lahko vsebujejo fizične opise, zgodovinsko ozadje, podrobnosti o pridobitvi in lokaciji predmetov, poročila o delu, ki je bilo opravljeno na predmetih v času, ko so bili v oskrbi muzeja, in še marsikaj (restavriranje, slikanje, mesto hranjenja, predstavitve, razstave, posoja …).

dr. Peter Turk: POSTAVITEV RAZSTAVE: ZASNOVA IN PROCESI
Priprava in postavitev razstave je kompleksen proces, ob katerem je treba od prve zasnove naprej upoštevati različne vidike oz. se soočati s številnimi sestavnimi elementi njene postavitve (osnovna razstavna rdeča nit, stanje in konservatorske zahteve razstavljenega gradiva, materialni in ponazoritveni pripomočki, sestava in delovanje razstavne ekipe, trajno obeleževanje razstave s knjižnim katalogom, finančni pogoji priprave). Ker ti izhodiščni nastavki za pripravo razstave ob predavanju ex cathedra zvenijo precej abstraktno, bo predavatelj svoje izkušnje o pripravi arheološke razstave predstavil ob dveh praktičnih primerih izvedbe: pri eni je bil avtor (Podobe življenja in mita o situlski umetnosti na Slovenskem), pri drugi pa sodelavec postavitve in glavni urednik razstavnega kataloga (Ljubljanica – kulturna dediščina reke o reki Ljubljanici od prazgodovine do sodobnosti). Ob slikovnih ponazoritvah bo predavatelj prikazal, kako različni pogoji postavitve, različna izpovednost gradiva, različna sestava ekipe in nenazadnje različen čas priprav na posamično razstavo sooblikujejo njeno realizacijo.

dr. Mateja Kos: NARAVOSLOVNE RAZISKAVE V MUZEJU
V zadnjih petnajstih letih se je močno okrepilo sodelovanje med humanističnimi in naravoslovnimi vedami. Že desetletja je poznana metoda datiranja s C14, ki je sad takšnega sodelovanja. V zadnjih letih pa so raziskovalci s področja fizike, kemije in drugih eksaktnih ved razvili še vrsto drugih metod in s tem omogočili preiskave tudi najdragocenejših predmetov. Gre za tako imenovane nedestruktivne metode. Kustosi v muzejih smo namreč dolžni ohraniti predmete premične dediščine v čim bolj celovitem stanju, zato pogosto nismo pripravljeni žrtvovati niti najmanjšega delca.
V Narodnem muzeju Slovenije imamo precej izkušenj z naravoslovnimi analizami muzejskih predmetov. Z njimi smo ugotavljali izvor, originalnost, izdelovalce, material in celo datacijo predmetov.

Andreja Breznik: PEDAGOŠKA SLUŽBA IN OBRAZSTAVNI PROGRAMI
Naloga muzejske pedagoške službe je priprava prilagojenih obrazstavnih programov za različne ciljne skupine. To zajema sposobnost in naloge njihovega prepoznavanja, skladno s tem pa načrtovanje, oblikovanje in izvajanje različnih programov z uporabo ustreznih didaktičnih metod.
Predavateljica bo poleg splošnih značilnosti tega segmenta muzejskega dela na nekaterih tujih praksah (število in profili zaposlenih, razvejanost programov, organizacija dela) predstavila konkretno delo pedagoške službe v Narodnem muzeju Slovenije: vrste programov, ki potekajo ali so v razvoju, procese načrtovanja in oblikovanja programov ter učinke in značilnosti najuspešnejših programov. Ogledali si bomo tudi prireditvene prostore, didaktične pripomočke in drugo opremo.

Tinka H. Selič: ODNOSI Z JAVNOSTMI IN PROMOCIJA
Služba za odnose z javnostmi v muzeju pokriva mnogo področij, med katerimi je promocija muzeja in njegovih dejavnosti najbolj prepoznavna. Na primeru Narodnega muzeja Slovenije si bomo pobliže ogledali, kaj lahko s skromnimi sredstvi storimo na tem, pa tudi na drugih področjih, za katere skrbi služba: koordinacija kulturnih programov, izvedba prireditev, podpora novinarjem, skrb za stranke in, nenazadnje, trženje muzejskih storitev – vse z namenom večanja ugleda, ki je dolgoročno tista zares bistvena naložba. 
Pogoj za kakršno koli komunikacijo z različnimi ciljnimi skupinami pa je tesno sodelovanje s prav vsakim muzejskim oddelkom in vsakim sodelavcem.

Igor Ravbar s sodelavci: MUZEJSKO KONSERVIRANJE IN RESTAVRIRANJE
Na Oddelku za konserviranje in restavriranje se bomo seznanili s postopki konserviranja od prevzema predmeta pa do oddaje v muzejski depo. Sem sodijo: dokumentacija, fotografiranje predmeta pred, med in po konserviranju, naravoslovne raziskave in konservatorski postopki na različnih materialih. Omejili se bomo na arheološke predmete iz keramike, stekla in kovine. Študente bomo seznanili tudi z izdelavo kopij in replik iz originalnih materialov. (Zaradi varnostnih razlogov je število obiskovalcev omejeno na 10, zato slušatelje razdelimo v dve skupini.)

Barbara Jerin: MUZEJSKI DEPO
Ob ogledu depoja, kjer si bomo pogledali posamezne sklope predmetov, bo predavateljica predstavila kratek opis poti muzealije od terena do muzejskega depoja in razložila postopke, kot so akcesija, inventarizacija, fotografiranje, risanje itn. Predstavljena bodo osnovna pravila hranjenja premične arheološke dediščine (varnost, klima, dostopnost) ter konkretni primer organizacije Arheološkega depoja Narodnega muzeja Slovenije (sistemi varovanja, shranjevanja ...). (Zaradi varnostnih razlogov je število obiskovalcev omejeno na 10, zato slušatelje razdelimo v dve skupini.)