ARHEOLOŠKI ODDELEK

Arheološki oddelek je najstarejši med specializiranimi muzejskimi oddelki v Sloveniji. Pridobiva, hrani in proučuje gradivo iz vseh arheoloških obdobij z območja Slovenije. Poleg tega hrani majhno zbirko predmetov iz Egipta, ki vključuje tudi mumijo. Najstarejše najdbe so bile pridobljene pred več kot 170 leti. Zbirke danes obsegajo okrog 63.000 predmetov iz vseh arheoloških obdobij. Med posameznimi predmeti in sklopi je tudi nekaj takih, ki presegajo pomen slovenskega prostora. To so 55.000 let stara neandertalčeva koščena piščal iz Divjih bab (paleolitik), predmeti iz koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju iz 3. tisočletja pr. n. š. (bakrena doba), grobne najdbe iz Stične ter situla z Vač iz časa okrog leta 500 pr. n š. (starejša železna doba), pozlačen rimski monumentalen moški kip iz Emone in deli bogate vojaške oprave z Gradišča nad Bašljem (zgodnji srednji vek).

Muzej pridobiva gradivo s terenskim delom - s topografskimi ogledi in izkopavanji Ljubljanica, Godič pri Kamniku, Gradišče nad Bašljem, Dragomelj, Pržan) - ter z darili in odkupi. Za potrebe dokumentacije se razvija računalniški program SITULA. Raziskovalno delo Arheološkega oddelka je usmerjeno v problematiko gradiva, ki ga hranijo Narodni muzej Slovenije, ostali slovenski muzeji ter nekateri muzeji v drugih evropskih državah. Glavne teme teh raziskav so sestava in tehnologija prazgodovinskih kovinskih predmetov, lokalna proizvodnja rimske keramike, rimska vojaška oprema in utrdbe, raziskave zgodnjesrednjeveških kovinskih in steklenih predmetov ter orožje in bojna oprema v visokem in poznem srednjem veku.

Oddelek pripravlja tematske razstave z gradivom iz cele države. Zadnje večje razstave so bile Pismo brez pisave (1991, Valvazorjeva nagrada), Neandertalec in njegova piščal (1997) in Od Rimljanov do Slovanov (2000, nagrada Slovenskega arheološkega društva).