PRAZGODOVINSKA ZBIRKA

Začela je nastajati že v prvi polovici 19. stoletja (med prvimi predmeti je muzej pridobil bronastodobno orožje iz Ljubljanice, dar župana Hradeckega iz leta 1840 in depojsko najdbp iz Jurke vasi iz leta 1868). S številnimi arheološkimi raziskavami na tedanjem Kranjskem od leta 1875 dalje pa se je že takrat oblikovala kot najpomembnejši fond prazgodovinskega gradiva v slovenskem prostoru. Do konca 30-ih let 20. stoletja je obsegala okrog 12.000 inventariziranih predmetov. Novi sklop, ki se je oblikoval po letu 1946, pa vsebuje nekaj več kot 26.000 inventariziranih predmetov. Tako prazgodovinska zbirka danes šteje več kot 38.000 inventariziranih predmetov, poleg njih pa še preko 100.000 evidentiranih pretežno keramičnih najdb z velikih naselbinskih izkopavanj zadnjih desetletij.

Pomembni sklopi gradiva iz nekaterih prazgodovinskih obdobij ustrezno in atraktivno orisujejo arheološko dogajanje v slovenskem in širšem merilu. Med njimi velja izpostaviti paleolitsko jamsko najdišče Divje babe nad Idrijco s slavno neandertalčevo koščeno piščaljo in z bogatim musterjenskim gradivom, kolišča iz mlajše bakrene dobe z Iga na Ljubljanskem barju z bogato okrašenim keramičnim gradivom in sledovi najstarejše metalurgije, sklop posamičnih in depojskih najdb iz bronaste dobe, med katerimi so najpomembnejše najdbe orožja iz Ljubljanice ter depoji iz Jurke vasi, Črmošnjic in Dragomlja. Jedro prazgodovinske zbirke še danes predstavljajo grobne najdbe iz najpomembnejših železnodobnih dolenjskih, zasavskih in belokranjskih grobišč (Vače, Stična, Šmarjeta, Novo mesto, Magdalenska gora, Podzemelj itd.), med katerimi so najpomembnejše figurativno okrašene situle, obrambno orožje in etruščansko uvoženo posodje.