Mož, ki govori to besedilo, je Primož Trubar, začetnik sodobnega slovenstva; seveda v podobi in utelešenju igralca Anatola Šterna.
Samogovor izgnanega in od lastnega ljudstva zapuščenega starca tik pred smrtjo je še ena >bridkost po slovensko<. V svojem >nigdirdomu<, to je izgnanstvu, v katerem je preživel pol življenja, pregleduje, kaj je pod končno črto še ostalo. Obenem mu iz tega pregledovanja nastaja nekakšen testament za Slovence: hotel je popeljati svoje ljudstvo v enakopravnost pred Bogom in svetom; neomajno je verjel, da je z jezikom vred njegov narod prav tako božja stvaritev kot vsa druga ljudstva sveta; dal mu je knjigo in pisni jezik, skupaj z učenci mu je prevedel temeljne >božje< knjige, poskrbel za več kot petdeset tiskov, vključno z Biblijo; učil ga je samozavesti in odgovornosti pa tudi resnične krščanske vere. Ničkolikokrat so ga hoteli zlomiti, še največkrat kar lastni ljudje, pa je vztrajal in se zmeraj spet pobral. Bil je silak in voditelj po telesu in glasu, še bolj po duhu in volji; oznanjevalec, za katerim so šle množice, čeprav jim je zapovedoval dolžnosti in jih venomer grajal zaradi grešnosti. Umrl je v tujini, tam bolj cenjen kot doma.
Trubarjeva življenjska zgodba je pač še ena v nizu tistih usod, ki bolje kot vse drugo govorijo o ceni slovenske poti skozi zgodovino, o tem, s čim vse je bilo treba za stoletja vnaprej odplačevati končno svobodo. Leta 2008 bo poteklo 500 let od njegovega rojstva, samostojni in prosti pa smo kot njegovi dediči šele zadnja leta: zelo pogojno 90, pogojno 60 let in v celoti poldrugo desetletje. Vse drugo, vsa dolga stoletja vmes, je bilo eno samo mučno vztrajanje, polno porazov in žrtev; jetika in revščina sta pobirali brezštevilne idealne pa izhirane može, ki so verjeli v slovensko prihodnost. - Prav je, da se današnji rodovi vsaj kdaj pa kdaj in vsaj za trenutek umaknejo iz sicer samoumevnega generacijskega egoizma in pomislijo na to: Trubarjev zapuščinski samogovor jim je namenjen kot odgovor in opomnja, morda celo kot pouk (pisec upa, da ne predolgočasen).

Matjaž Kmecl