Na novo očiščeno vzgojno ogledalo

Vzgojni cilji dobe so bile vrline - mešanica krščanskih in antičnih - ki naj krasijo človeka. Izobrazba je bila sestavni del vzgoje, o njej pa so odločali starši. Od njihovega premoženja in socialnega položaja ter od spola otroka je bilo odvisno, če in v kakšne šole ga bodo poslali. 

Osnovne šole so bile v meščanskih naseljih, v samostanih in pri nekaterih župniščih, najeti pa je bilo mogoče tudi zasebne učitelje. Višje šole so bile v rokah jezuitov. V njihovih kolegijih je bil pouk brezplačen, ob pomoči štipendij, ki so jih darovali zasebniki, pa tudi namestitev in oskrba določenega števila otrok. Tako je bilo marsikateremu revnemu nadarjenemu dečku omogočen dostop do izobrazbe. Sinovi premožnejših staršev so krajši ali daljši čas prebili na kaki italijanski ali nemški univerzi, ali vsaj opravili vzgojno potovanje po tujih krajih, ki jim je dalo času primerno omiko.

Franz Amos (?) Dietell: Portret Marije Angelike Neüriserin, prednice pri ljubljanskih klarisah, jedkanica, 1710	Samostan Mekinje, ilustracija iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske	Anonimni slikar: Plemkinja s hčerko, olje na platnu, druga polovica 17. stoletja

Deklice so imele možnost izobraževanja v meščanskih šolah, pri domačem župniku, predvsem pa v ženskih samostanih. Tu so se naučila branja, pisanja in računanja, deležne so bile osnovne glasbene vzgoje, izurile so se v ročnih delih in spoznale osnove higiene in zdravilstva.

Jan Amos Komensky: Orbis Sensualium pictus, Noribergae 1658 [faksimile], Praha 1942	Jezuitski samostan v Ljubljani, ilustracija iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske	Wolfgang Kilian: Naslovnica knjige Adama Sebastiana von Sietzenheimba Speculum generosae iuventutis oder Newbeglänzter Zucht-Spiegel der Adelichen Jugendt, München 1659

Newes Itinerarium Italiae, Ulm 1627	Anonimni slikar: Deklica s psičkom, olje na platnu, prva polovica 17. stoletja, Pokrajinski muzej Ptuj