ta svet je ena komedija 

Revolucije 16. stoletja (nova znanstvena spoznanja, širitev geografskih obzorij, verski razkol in verske vojne) so povzročile, da so ljudje naslednje dobe izgubili občutek, ki jim ga je bila dala renesansa, da je človek harmoničen in suveren. Prevevalo jih je melanholično spoznanje, da je človek zapisan smrti, da je življenje samo sen, svet pa gledališka igra. K temu občutju so svoje prispevale tudi pogoste epidemije.

Plemiški svet je umiral. Za vladarja - absolutista je plemstvo dokončno izgubilo vojaški pomen, bolj urejen sistem davkov in šolani plačani uradniki pa so bili razlog, da tudi pri upravljanju države ni bilo več potrebno. Potreboval ga je le še kot bleščeče spremstvo.

Večina plemičev je imela stalne denarne težave, tudi zato, ker so izgubo političnega pomena skušali nadomestiti s stilom življenja, ki je presegal njihove gospodarske možnosti. Vse premoženje so jim največkrat pomenile zadolžnice in zemljiška posest, ki je dajala premalo za potrebe stanu primernega življenja.

Anonimni slikar: Janez Ferdinand I. Herberstein, olje na platnu, sedemdeseta leta 17. stoletja, z gradu Hrastovec, Pokrajinski muzej Ptuj	Bodalo, jeklo, železo,  17. stoletje

Težave so prenašali filozofsko. Ni naključje, da je bila ena prvih knjig, ki je izšla v obnovljeni ljubljanski tiskarni, delo antičnega svtorja Anicija Boetiusa De consolatione philosophiae (Tolažba filozofije), ki jo je pisal v ječi. Njen izid je podprl Jurij Žiga grof Gallenberg, sijajen mecen, ki je uspel v življenju zapraviti večino svojega in precej deželnega denarja.

Tobaku so se vdajali vsi sloji prebivalstva. V modo pa so prišli tudi čaj, kava in kakao. O koristi oziroma škodljivosti vseh teh novosti za človekovo zdravje so med laiki in zdravniki krožile kar najbolj fantastične domneve, nedvomno pa so koristile državni blagajni.

Stolpičasta ura, medenina,   prva četrtina 17. stoletja	Ročka za vodo ali vino, kositer,  17. stoletje

Eno od gesel dobe je velevalo izkoristiti sleherni dan (carpe diem). Lepše trenutke so ljudje doživljali ob praznovanjih vseh vrst, javnih in zasebnih, kjer so imeli pomembno vlogo glasba, ognjemeti in slovesna razsvetljava.

Družbenim elitam praznovanje ni pomenilo samo zabave, ampak je bilo od nekdaj pomembno tudi za njihovo samozavedanje. Tu je bilo obvezno vse, kar je bilo novega, dragocenega in nenavadnega. V modo so prišle nekatere nove zabave, vožnja na saneh ali osvetljenih ladjah, gledališke predstave, karusli - stare viteške igre v novi preobleki, uprizarjanje "kmečke ohceti", maškarade in ognjemeti. Tudi prave kmečke poroke so bile zelo vesele - na njih ni smel manjkati muzikant, sicer bi jih nemara ne imeli za veljavne.

Doza s pokrovom, fajansa,  pozno 17. stoletje	Skrinja, rezljan orehov les,  sredina 17. stoletja