VISOKO ŽLAHTNO ROJENI GOSPUD JANES BAJKORT VALVASOR

Janez Vajkard Valvasor (1641-1693), učenjak 17.stoletja, toda avtor za vse čase. K delu sta ga gnala plemenita radovednost in občutek, da mora v službo domovini dati vse svoje talente. Danes občudujemo ne le njegove velikopotezne načrte in izdelke, ampak tudi presenetljivo sodobno delovno metodo pri sestavljanju Slave vojvodine Kranjske - kombinacijo terenskega in kabinetnega dela. Bil je hkrati kozmopolit in domoljub, ki se je zmogel sporazumevati tako z najbolj učenimi glavami tedanje Evrope kot tudi z najskromnejšim kranjskim rojakom. Skratka, gospod.

Rodil se je v meščanski hiši na Starem trgu v Ljubljani, saj je njegov oče Jernej moral pogosto bivati v mestu, kjer je opravljal pomembne službe za deželne stanove. Mati Ana Marija je bila iz starodavne plemiške družine Ravbarjev. Možu je kot njegova druga žena rodila sedemnajst otrok, Janez Vajkard je bil dvanajsti.

Družinski grad Valvasorjev je bil Medija, kjer je Jernej Valvasor precej izboljšal stanovanjske razmere in postavil nova gospodarska poslopja. Uredil je tudi grobnico, v katero so pokopavali člane družine, med katerimi je bilo največ otrok. Tu so večino časa preživljali žena in otroci. Janezu Vajkardu je oče je umrl, ko je bil star deset let. Takrat je že hodil v šolo pri ljubljanski jezuitih. Po zaključku šolanja v starosti sedemnajstih let se ni odločil za študij na univerzi, ampak se je raje podal na pot po Evropi, da bi čim več videl, spoznal čim več učenih ljudi in si na ta način izpopolnil znanje. Na potovanjih je bil skupaj štirinajst let, pot pa ga je zanesla celo v Severno Afriko. Vmes se je kot prostovoljec za nekaj časa udeležil avstrijsko - turške vojne in se je tako temeljito spoznal z razmerami v hrvaški Vojni krajini.

Na Bogenšperku si je ustvaril primerne delovne pogoje, da se je lahko lotil svojih velikopoteznih načrtov: tiskanja grafičnih listov in knjig s podobami, izdelovanja zemljevidov in pisanja različnih del. Valvasor je imel s pisanjem in izdajanjem knjig velikanske stroške. Zato je moral ob koncu življenja prodati Bogenšperk, svojo bogato knjižnico in grafično zbirko. Z izkupičkom je poplačal dolgove in si kupil meščansko hišo v Krškem, kjer je živel do smrti.

Grad Bogenšperk pri Litiji

Razen Valvasorjevih del (knjižnico in grafično zbirko danes hrani zagrebška Metropolitanska knjižnica) je na našem ozemlju za družino Valvasor ostalo kaj malo: grad Bogenšperk, ki ga je on sam uredil za svojo številno družino, kos tapete iz njegove knjižnice, kos obledele čipke iz grobnice v Mediji, nekaj družinskih portretov in nekaj listin, med njimi znamenita oporoka njegove matere, v kateri je razdedinila Valvasorjevega starejšega brata, ker se je v Gradcu iz ljubezni poročil z dekletom "nizkega" rodu.

Na Bogenšperku je zbral pomembno zbirko knjig z najrazličnejšo vsebino, ki je štela nekaj tisoč zvezkov. Te knjige so priča njegovih raznovrstnih zanimanj, velike razgledanosti in široke izobrazbe. Pridobil je tudi veliko zbirko grafičnih zbirkov - deset tisoč -, ki so jih kot navdih uporabljali on sam, njegovi sodelavci in nedvomno tudi drugi naročniki slikarskih del.

Bil je tudi zbiratelj. Po lastnih besedah je imel zbirke mineralov, novcev, merilnih naprav in različnih nenavadnosti. Take zbirke, ki so od renesanse nastajale po vsej Evropi, imel pa jo je tudi knez Turjaški v svoji ljubljanski palači, so bile zametki muzejev. Razstavljeni predmeti niso iz njegovih zbirk, ampak nakazujejo, kaj vse je zanimalo ljubiteljske zbiralce v preteklosti.

Geodetsko merilo, les, kost, medenina, 1630

Valvasor je v Slavi natančno navajal nahajališča rudnin in načine njihovega izkoriščanja. Njihove lastnosti je kot izkušen alkimist dobro poznal.

Kot navdušen naravoslovec se je na potovanjih po Evropi, a tudi doma na Kranjskem, družil z alkimisti, ki so delali najrazličnejše poskuse. Ni dvoma, da je imel tudi na domačem gradu ustrezen laboratorij. Veliko lastnih dognanj - nekaj pa tudi tujih - o steklu, barvah, emajlu, dragem kamenju, sadri, vosku, kamninah, kozmetičnih pripravkih in še o mersičem, je hranil v šestih rokopisnih zvezkih, ki se niso ohranili v naš čas. Zaradi svoje razprave o fenomenu Cerkniškega jezera, ki ji tudi danes ni kaj dodati, je bil izvoljen v angleško učeno družbo - Royal Society.

Meščanska hiša v Krškem	Grad Medija